Prostovoljci MISC INFOPEKA 2013/2014
Zame je EVS sprva pomenil možnost, da odpotujem daleč stran od tega, kar že poznam, od mojega udobnega življenja, prijateljev in družine. Nato je to postal moj način življenja. Postala sem navezana na to, kar počnem, na ljudi, ki jih srečujem in na samo organizacijo. Veliko sem se naučila o sebi in o ostalih. EVS mi zdaj predstavlja ponos, ponosna sem nase, na svoj projekt, na prostovoljstvo in na organizacijo.
Nej: Svet stoji na medsebojni pomoči. Tisti, ki imajo več, morajo dajati tistim, ki imajo manj. Ta filozofija se mi zdi edina prava in prostovoljstvo je tukaj najboljši primer. Sam najraje nudim učno pomoč.
Lucia: Moja formalna prostovoljska zgodba se je začela davnega 2009, ko sem obiskovala 4. letnik gimnazije. Že prej sem na gimnaziji rada pomagala svojim sošolcem, zato sem se odločila, da svojo voljo in čas podelim tudi izven šole. Delo z mladimi in topel kolektiv v MISC INFOPEKA so me prepričali, da sem letos zaključila že svoje peto prostovoljsko leto. V tem času sem inštruirala matematiko in vodila delavnice v osnovnih in srednjih šolah, dobila pa sem tudi priložnost za razvoj lastnega projekta Travne bilke. Najlepše, kar me spremlja že toliko let, pa so vsekakor moji soprostovoljci, s katerimi sem spletla bolj ali manj trdne vezi. Smeh, osebnostna rast, spoznavanje novih ljudi, gradnja trdnih odnosov, učenje učenja, učenje sodelovanja, učenje kritičnega pogleda na svet, razvoj ustvarjalnosti, ogromno spodbude in prijazno okolje so samo približki tega, kar že pet let doživljam v Infopeki, kar me bo spremljalo še mnoga leta in zagotovo vplivalo tudi na moje nadaljnje življenjsko popotovanje.
Skozi prostovoljstvo pridobivam praktične izkušnje, ki jih je v času študija (pre)malo.
Živa: Infopeka je kulj.
Jernej: Najbolje se počutim, ko se lahko prikažem in izginem kam drugam. Drugače je dolgcajt.
Kaja: Kadar vidim na nebu utrinek si zaželim … predvsem kaj ne preveč izvirnega.
Saša: Moja prostovoljska zgodba se je že pred časom začela v domu ostarelih. Po zanimivem letu, ki sem ga preživela tam, sem se kljub vsemu odločila poskusiti nekaj novega in se pridružila Infopeki. Naša skupina deluje prostovoljno, vendar je to prostovoljstvo nekoliko drugačno, kot sem ga poznala prej. Povezanost in dinamika naše skupine je odlična, naše delo je zabavno, razgibano in (običajno) tudi produktivno.
Urška: Če bi bila prostor, bi bila bralni kotiček z udobnim foteljem, bralno lučko, gramofonom in neomejeno količino knjig in glasbe na dosegu roke.
Anja: Najbolje se poučitm, ko v kinu med predvajanjem filma vsi pojejo pokovko in je mir v dvorani.
Clementine: Ko na nebu zagledam utrinek, si zaželim, da bi lahko uresničila svoj naslednji umetniški projekt in da bi bila s svojo družino in prijatelji.
Megie: Najbolje se počutim v sproščenem okolju, ki je običajno v dobri družbi s prijatelji in družino.
Matej: Če bi se lahko opisal s pomočjo frizure, živali, predmeta in prostora bi izbral balin, orla, fotoaparat in balkon s pogledom na morje.
Kristina: “Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico. ” Ta citat me opiše najbolje, ker me je potrebno “udomačiti”, a je vredno truda.
Za Infopeko sem izvedela v šoli. Prostovoljstvo me je zanimalo že dlje časa in Urškina predstavitev me je pritegnila. Pa še kako super, da me je pritegnila, ker drugače ne bi vedela, kaj vse zamujam. Infopeka te širi. Od medsebojnega sodelovanja, do novih kreativnih spretnosti, ročnih del, priprave in izvedbe delavnic ter še bi lahko naštevala. Pa še ostali pekovoljci so super.
Tomaž: Kadar na nebu zagledam utrinek, si zaželim, da bi našel svoj notranji mir in spravo s sabo ter s svetom. Ko sem sam in gledam v nočno nebo, se počutim povezanega z vsem.
Tina: “Kdor ne more spremeniti svojih misli, prepričanj, ne bo mogel spremeniti ničesar.” George Bernard Shaw
Trenutno me najbolj opiše prav ta citat, saj se v moji glavi rušijo stara prepričanja in zorijo nova. Vse spremembe se začnejo tu in zdaj v naši glavi in ni pomembno, kako dolgo smo živeli s starimi, negativnimi vzorci.
Nej: Najbolje se počutim, če vem, da so ljudje okoli mene srečni. Vendar velikokrat čutim nestrpnost in žalost, zato se včasih raje umaknem v samoto.
Lucia: Če bi bila žival, bi bila metulj, ki bi veselo letal naokrog in občasno s svojo prisotnostjo razveselil kakšno majhno deklico.
Ines: Najbolje me opiše citat: “Words can never replace feelings.” Zakaj? Preberi citat še enkrat.
Urška: Kadar vidim na nebu utrinek, si zaželim, da bi lahko kadarkoli odpotovala kamorkoli.
Marija: “K vragu z okoliščinami, jaz ustvarjam priložnosti.” Bruce Lee
Ta citat bi morala preučevati še bolj, vendar menim, da pooseblja to, kar zastopa Infopeka. V srbščini se prostovoljsko delo imenuje dobrotvorno in Infopeki ta beseda lepo pristoji.
Tamara: Najbolje se počutim v naravi in dobri družbi.
