Hmm … Sploh ne vem, kje in kako začeti. Definitivno lahko rečem, da mi je vse to že dobro zlezlo pod kožo. Je del mene, jaz sem del tega. Skoraj kot bi govorila o abstraktnem pojmu, široki paleti prepletenih dogodkov, spoznanj, super ljudi in najrazličnejših izkušenj. Ko pišem tole besedilce, me rahlo stiska v prsih, v grlu nastaja cmok in oči so se orosile. Po številnih letih skoraj rutinskih oktobrov, ko se je v MISC INFOPEKA začenjalo novo prostovoljsko leto, bo ta oktober zame drugačen. Pa ne le oktober, pač pa vse leto. Podajam se novim dogodivščinam in znanju na proti, a vem, da bom pogrešala staro. Pogrešala bom soprostovoljce, ekipo Infopeke, vso podporo in pomoč, večurne kreativne sestanke, resnost in neresnost, pestro dinamiko, zaplete in razplete z na koncu odlično izvedenimi zadevami ter seveda tudi povsem neformalna druženja. Vse življenje se učimo in vse življenje po malem nastajamo. Človek že res da nastane, a oseba skozi svoje življenje postaja. Prepričana sem, da ne bi bila oseba, kot trenutno sem, brez svojih domačih, prijateljev, znancev in takšnih ali drugačnih izkustev. Nabor vsega tega in ljudi, ki jih poznam, jih imam rada, bi definitivno brez Infopeke bil manjši.